»Lahko si dopovedujemo, da je covid-19 le osamljen primer, nesreča ali šiba božja, lahko vpijemo, da so za vse krivi oni. Kakor hočemo. Ali pa se potrudimo in v epidemiji najdemo kakšen smisel, poskušamo bolje izkoristiti ta čas in ga posvetimo razmišljanju, ki ga v običajnih okoliščinah nismo vajeni: kako smo se znašli tukaj in kako bomo šli naprej.«
»Kdo ji lahko ukaže, do kod sme in kje je njena meja? Kdo je odgovoren za njeno omejevanje, kdo jo lahko premaga? Vlada, razne službe, zdravstveni delavci? Vsi ti pa še mnogi drugi.«
»Kako jih prisiliti, da to 'knjigo' dejansko preberejo.«
»Ljudje so odšli po svetu, se spoznali, se morda niso poročili, a so si vseeno kot družina. Imeli so namen, da se odselijo v drugo državo. A kako zdaj prečkati države, ki so tako poostrile prehod meja?«
»Pomislil sem, / kakšen blažen, ustvarjalen mir .... / Kako pošteno sem se motil!«
»Ko bodo prišli boljši časi, bomo razmislili, kako se mu mesto lahko najbolje pokloni.«
»Kako kruti so lahko moški.«
»Lepota v grškem smislu mora imeti tudi moralni poudarek. In to se mi zdi, da je tudi del italijanskega oblikovanja, kar ga razlikuje od oblikovanja drugod po svetu.«
»Ljudje so zaprti kot školjke, kot pozabljeno vino v kotu kleti. Utrujeni so, še več, imam občutek, da se počutijo zlorabljene. Zlorabljene od medijev, od politike, od znanosti. Od vseh delov družbe, ki so jim včasih, če ne že zaupali, vsaj podzavestno verjeli.«
»Morda je šlo tudi za preizkus, kako levo lahko gre, oziroma kakšen je domet radikalnega krila stranke tudi v luči frakcijskih bojev znotraj Levice.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju